Omemba: Milena Weber

»Nedvomno izgube mladih življenj pomenijo najbolj tragično in nepopravljivo posledico druge svetovne vojne.«

»Našo ekipo je od začetka projekta spremljala misel, da je naša generacija zadnja, ki je grozote okupacije doživela sama.«

»Tudi sama sem partizansko in judovsko dete in včasih me je prav sram, kako smo porinili v ozadje vse te spomine.«

»Uničenje otroške sobe, nenadne izgube tistih, ki so te varovali in si bil nanje navezan, gotovosti, ki si jih imel, življenje s strahom, brez vsakdanjih samoumevnosti, ki jih vzpostavlja mir.«

»Te zgodbe so pomembne, ne samo zaradi tega, ker se hočemo zavarovati pred naraščajočim fašizmom, nacizmom in vsem, kar se dogaja, ampak tudi zato, ker želimo ustvarjati, ohranjati dobro.«

»Moj najtežji spomin iz časa vojne je, da smo morali govoriti nemško.«

»Naša hiša je bila v bližini železniške postaje, zato so bombe pogosto padale blizu.«

»Nasilje se je stopnjevalo. Nemci so zapirali in mučili vedno več ljudi.«